Zanimiva lega
Južno od Šentjurja pri Celju se nahaja markanten hrib, ki s svojo lego, obliko in pregledom nad okolico nakazuje lokacijo, ki je primerna za življenje in kot varno pribežališče. Prav to so opazili tudi naši predniki in zato ni presenetljivo, da je prav Rifnik, oziroma njegov vrh, bil poseljen že od obdobja mlajše kamene dobe in nato še naprej skozi vsa pomembna zgodovinska obdobja vse do srednjega veka. V srednjem veku pa so njegovo severno pobočje obogatili še z gradom.
Zakladi Rifnika
Ni veliko arheoloških lokacij v Sloveniji, ki bi bile tako dolgo v uporabi, kot je Rifnik. Arheološke raziskave so se začele že med drugo svetovno vojno, v letih 1941-43 pod vodstvom arheologa Walterja Schmida, izkopavalca najpomembnejših slovenskih najdišč. Poleg več prazgodovinskih stavb je odkril tudi nekaj zidanih in tako opozoril na obstoj prazgodovinske naselbine in poznoantične utrdbe.
Prazgodovina
Zaradi pomembnosti najdišča so arheološke raziskave nadaljevali arheologi Pokrajinskega muzeja Celje in sicer v presledkih med letoma 1962 in 1978. Te raziskave so odkrile pravo podobo te pomembne postojanke. V tem času je bilo prav tako pomebno odkritje pripadajočega grobišča, ki se nahaja južno pod naselbino. Odkritih je bilo 109 grobov iz časa preseljevanja ljudstev z bogato zbirko grobnih pridatkov, kar je še povečalo zanimivost in pomembnost Rifnika.
Antika (rimska doba)
V antični (rimski) dobi je bilo na najvišji točki Rifnika zgrajeno svetišče, posvečeno božanstvu Akvonu. Domneva se, da je bilo to lokalno božanstvo reke Voglajne, ki vijuga pod hribom, saj je božanstvo Akvon doslej znano le s treh žrtvenikov, ki so bili najdeni na Rifniku.
Pozna antika in zgodnji srednji vek
Arheološki park Rifnik
Na vrhu hriba je sedaj urejen arheološki park, velikosti cca. 200x130 metrov, v katerem so delno rekonstruirani ostanki nekaterih stavb, obzidja in dveh zgodnje-krščanskih cerkva.
