Timothy Dexter (1747–1806) je bil ameriški trgovec in samozvani plemič, ki je slovel predvsem po svoji razsipnosti, pisanju, ekscentričnem obnašanju in nenavadnih poslovnih odločitvah, ki so se zanj nemalokrat dobro končale – pričakovanju polomije navkljub. Njegovo življenje je bilo polno čudnih doživetij in uspehov, zaradi katerih je postal legendarna zgodovinska osebnost v ZDA.
Rodil se je v Maldenu kot otrok revne irske priseljenske družine. Že pri osmih letih je opustil šolanje in začel delati na neki kmetiji. Pri šestnajstih je postal strojarjev vajenec. Leta 1769 se je preselil v Newburyport v Massachusettsu. Poročil se je z bogato 32-letno vdovo in odprla sta vsak svojo trgovino.
Proti koncu ameriške revolucije je pokupil velike količine razvrednotenih kontinentalnih obveznic. Po koncu vojne je ameriška vlada te obveznice poravnala po en odstotek nominalne vrednosti, medtem ko so jih v Massachusettsu izplačali v celoti. Njegova poteza mu je prinesla velik dobiček. S tem denarjem je dal zgraditi dve ladji in začel trgovati na velike razdalje.
V želji, da bi se povzpel po družbeni lestvici, je Dexter začel pisati vse več peticij. Po njegovem mnenju bi si zaslužil zaposlitev v javni upravi. Vlada v Newburyportu se je "nemočna" odločila, da ga utiša, in mu podelila naziv "Obveščevalec o jelenih" – čeprav jelenov v Newburyportu sploh ni bilo.
Ker ni bil vešč mednarodnega trgovanja, so mu nevoščljivci z namenom, da bi bankrotiral, svetovali, naj proda grelnike za postelje v tropsko Indijo. Dexter je to tudi storil – a jih je kapitan prodal proizvajalcem sladkorja, ki so jih uporabili za zajemanje melase. Dexter je ponovno zaslužil. Nato je v isti kraj poslal zalogo volnenih palčnikov, ki so jih odkupili azijski trgovci, namenjeni v Sibirijo.
Za šalo so mu dejali, naj pošlje tovor premoga v Newcastle v Avstraliji (danes največje pristanišče za izvoz premoga). Dexter je nasvet upošteval – in zaradi stavke rudarjev prodal premog po izjemno visoki ceni. Ko so mu nato svetovali, naj pošlje rokavice v Polinezijo, je ladja prispela prav, ko so tam bili portugalski trgovci namenjeni na Kitajsko. Zatem je poslal Biblije v jugovzhodno Azijo (kupili so jih misijonarji) in ladjo polno potepuških mačk na Karibe, kjer so se borili s podganjo nadlogo. Vse je znova prodal z dobičkom.
V visokih družbenih krogih Nove Anglije ga niso jemali resno. A Dexter je to sprejel z nasmehom. Od premožneža Nathaniela Tracyja je odkupil vilo in skušal posnemati njegovo razkošje: okrasil jo je z minareti, zlatim orlom na vrhu kupole, mavzolejem zase in vrtom s štiridesetimi lesenimi kipi slavnih mož – med njimi so bili George Washington, William Pitt, Napoleon Bonaparte, Thomas Jefferson in on sam. Na lastnem kipu je pisalo: »Sem prvi na Vzhodu, prvi na Zahodu in največji filozof Zahodnega sveta.«
Dexter je kupil tudi posestvo v Chesterju (New Hampshire), kjer je ljudem naročil, naj ga kličejo "grof Chesterja". Otrokom je za to dal četrt dolarja, odraslim pa večerjo in pijačo.
Kljub bogastvu so bili njegovi družinski odnosi katastrofalni. Obiskovalcem je pogosto trdil, da je njegova žena (ki je bila živa) pokojna, in da je ženska, ki so jo videli, le njen duh. V eni izmed svojih najbolj razvpitih potegavščin je uprizoril lastno smrt, da bi videl, kako se bodo ljudje odzvali. Na žalno slovesnost je prišlo okoli 3.000 ljudi. Ko je opazil, da žena ni jokala, je "vstal od mrtvih" in jo kaznoval s palico, ker ni bila dovolj žalostna.
Čeprav skoraj nepismen in slabo izobražen, se je imel Dexter za "največjega filozofa celega sveta". Pri petdesetih letih je napisal knjigo A Pickle for the Knowing Ones (Uganka za znalce), znano tudi kot Plain Truth in a Homespun Dress (Preprosta resnica v domači preobleki). V njej se je pritoževal nad politiko, duhovščino in svojo ženo. Knjiga je polna slovničnih in pravopisnih napak, brez ločil, z velikimi tiskanimi črkami in izmišljenimi besedami.
Prvič je bila izdana v samozaložbi v Salemu leta 1802. Dexter jo je razdelil brezplačno, a je postala uspešnica z osmimi ponatisi. Druga izdaja je izšla leta 1805 v Newburyportu, kjer se je odzval na kritike glede pomanjkanja ločil – dodal je stran z enajstimi vrsticami ločil in bralcem svetoval, naj jih uporabijo tam, kjer se jim zdi potrebno. Kot je zapisal: "thay may peper and solt it as they plese" (»da si jo začinijo, kot jih je volja«).
Nekateri Dexterjevi sodobniki so ga imeli za zelo nespametnega; v njegovi osmrtnici je pisalo, da njegove intelektualne sposobnosti niso bile ravno najvišjega ranga. Dexter je skušal povišati svoj ugled z angažiranjem Jonathana Plummerja, ribarja in amaterskega pesnika, ki je svojega pokrovitelja ovekovečil v verzih:
»Lord Dexter is a man of fame;
Most celebrated is his name;
More precious far than gold that's pure,
Lord Dexter shines forevermore.«
»Lord Dexter je mož fame;
najbolj opevano ima ime;
Bolj dragocen kot čisto zlato,
Lord Dexter žari na vse veke čez to.«
Viri:
